Tri tedna su prošla od dolaska Posetitelja, a ipak i dalje ih se hiljade sakupljaju da bi lièno videli matièni brod.
Tri tedne je minilo odkar so Obiskovalci prišli tisoči pa si še vedno želijo videti matične ladje v živo.
Pretpostavljam da ih se valjda zato toliko preobratilo.
Zato se jih je toliko spreobrnilo.
Ne mogu ti stvarno oprostiti grehe ako ih se ne seæaš, zar ne?
Ne morem te odrešiti grehov, če se jih ne spomnite, kajne?
Veæina ih se kladila da neæeš.
Večina je stavila da se ne boš.
Ali dokle god ih se seæamo... možemo osetiti njihovo prisustvo... za jednu noæ svake godine.
A dokler se jih spominjamo, čutimo njihovo navzočnost v eni noči vsako leto.
Po èemu ih se onda imate seæati?
Kaj vam ostane kot spomin nanje?
Ne treba nam ništa po èemu bi ih se seæali.
Ničesar ne potrebujemo, da se ga spominjamo.
Kako biste uèili na greškama... ako ih se ne seæate?
Kako bi se učili na napakah... če se jih ne spomnite?
Makar iz mog iskustva, otkrila sam da ljudi obično ne vole da ih se setite godinama nakon što umesto njih odaberete nekog drugog, možda sam to samo ja.
Vsaj po mojih izkušnjah sem ugotovila, da ljudje običajno ne marajo, da jih poiščete leta po tem, ko ste namesto njih izbrali nekoga drugega, ali pa sem to samo jaz.
Odbijala sam da ih se odreknem. Tako da sam ostala u kombiju.
Nisem se jima bila pripravljena odpovedati. Zato sem ostala v kombiju.
I sinovi Izrailjevi narodiše se i umnožiše se, i napredovaše i osiliše veoma, da ih se zemlja napuni.
In sinovi Izraelovi so bili plodoviti, rodili so se obilo, razmnoževali so se in postali so jako, jako mogočni; in napolnila se je zemlja ž njimi.
A Gospod učini po reči Mojsijevoj; i pocrkaše žabe, i oprostiše ih se kuće i sela i polja.
In storil je GOSPOD po besedi Mojzesovi, in poginile so žabe v hišah, v dvorih in na poljih.
Neprijatelj reče: Teraću, stignuću, deliću plen; nasitiće ih se duša moja, izvući ću mač svoj, istrebiće ih ruka moja.
Rekel je sovražnik: Poženem se za njim, dohitim ga, delil bom plen, nasitila se jih bo pohlepnost moja; izderem meč svoj, roka moja jih pokonča.
Tako ćeš ih osvetiti, te će biti svetinja nad svetinjom, i šta ih se god dotakne biće sveto.
In tako jih posveti, in bodo presvete: karkoli se jih dotakne, bode sveto.
Svaka životinja koja ima papke ali nerazdvojene i ne preživa, da vam je nečista; ko ih se god dotakne, da je nečist.
Vsaka žival, ki dvoji parklje, pa jih nima docela razdeljenih, tudi ne prežvekuje, vam bodi nečista: vsak, kdor se je dotakne, bode nečist.
To vam je nečisto izmedju životinja koje pužu; ko ih se dotakne mrtvih, da je nečist do večera.
Te naj vam bodo nečiste med vso laznino: kdorkoli se jih dotakne, ko so mrtve, bode nečist do večera.
Samo se ne odmećite Gospoda, i ne bojte se naroda one zemlje; jer ih možemo pojesti; odstupio je od njih zaklon njihov, a s nama je Gospod, ne bojte ih se.
Samo ne upirajte se GOSPODU, tudi se ne bojte ljudstva tiste dežele, kajti pojemo jih kakor kruh. Njih zaslomba se je od njih umeknila, a z nami je GOSPOD, ne bojte se jih.
A ja vam rekoh: Ne plašite se i ne bojte ih se.
Pa sem vam rekel: Ne strašite se in ne boj te se jih!
Nemojte ih se bojati, jer će se Gospod Bog vaš biti za vas.
Ne bojte se jih, zakaj GOSPOD, Bog vaš, se za vas bojuje.
Ne boj ih se; pamti dobro šta je učinio Gospod Bog tvoj s Faraonom i sa svim Misircima,
nič se jih ne boj; dobro pomni, kar je storil GOSPOD, tvoj Bog, Faraonu in vsemu Egiptu:
A kad dodje na tebe sve ovo, blagoslov i kletva koju iznesoh preda te, ako ih se opomeneš u srcu svom, gde bi god bio medju narodima, u koje te zagna Gospod Bog tvoj,
In zgodi se, ko pridejo nadte vse te besede, blagoslov in prokletstvo, ki sem ti ga predložil, in se jih spomniš v svojem srcu med vsemi narodi, kamor te je pognal GOSPOD, tvoj Bog,
Budite slobodni i hrabri, i ne bojte ih se i ne plašite se od njih; jer Gospod Bog tvoj ide s tobom, neće odstupiti od tebe, niti će te ostaviti.
Bodite močni in srčni, ne bojte se in ne prestrašite se vpričo njih; zakaj GOSPOD, tvoj Bog, on je, ki gre s teboj; ne odtegne se ti in te ne zapusti.
I Gospod reče Isusu: Ne boj ih se; jer ih dadoh tebi u ruke, nijedan ih se neće održati pred tobom.
GOSPOD pa veli Jozuetu: Ne boj se jih, kajti dal sem jih v roke tvoje; nihče od njih ne bo mogel stati pred teboj.
A Gospod reče Isusu: Ne boj ih se; jer sutra u ovo doba ja ću učiniti te će svi biti pobijeni pred Izrailjem; konjima njihovim ispresecaj žile, i kola njihova popali ognjem.
A GOSPOD reče Jozuetu: Ne bodi te strah spričo njih, zakaj jutri obsore ti jih izročim, da bodo vsi pobiti pred Izraelom; konje jim ohromi in njih vozove sežgi z ognjem.
I sinova Venijaminovih, braće Saulove, tri hiljade; jer ih se mnogi još držahu doma Saulovog;
In od sinov Benjaminovih, bratov Savlovih: tri tisoč; kajti do takrat se je večina zvesto držala hiše Savlove.
Ne boj ih se, jer sam ja s tobom da te izbavljam, govori Gospod.
Ne boj se jih; ker jaz sem s teboj, da te rešim, govori GOSPOD.
Ti dakle opaši se i ustani i govori im sve što ću ti zapovediti; ne boj ih se, da te ne bih satro pred njima.
Ti torej si opaši ledja in vstani in jim govóri, karkoli ti velim; ne bodi potrt vpričo njih, da te ne potrem vpričo njih.
Stoje pravo kao palme, ne govore; treba ih nositi, jer ne mogu ići; ne boj ih se, jer ne mogu zla učiniti, a ne mogu ni dobra učiniti.
Kakor ostrugani stebri so maliki, še govore ne; nositi jih je treba, ker ne morejo hoditi. Ne bojte se jih, ker ne morejo storiti hudega, tudi dobro delati ni v njih moči.
Radi Haldejaca, jer ih se bojahu, što Ismailo, sin Netanijin, ubi Godoliju, sina Ahikamovog, kog beše postavio car vavilonski nad zemljom.
zavoljo Kaldejcev, ker so se jih bali, zato ker je Izmael, sin Netanijev, umoril Gedalija, sina Ahikamovega, ki ga je bil kralj babilonski postavil nad deželo.
I ti, sine čovečji, ne boj ih se niti se boj njihovih reči, što su ti uporni i kao trnje i živiš medju skorpijama; ne boj se njihovih reči i ne plaši se od njih što su dom odmetnički.
Ti pa, sin človečji, ne boj se jih in ne prestraši se njih besed, čeprav so res koprive in trnje okoli tebe in prebivaš med škorpijoni. Ne boj se njih besed in ne ustraši se njih obličja, kajti uporna so družina.
Kao kamen dijamant, tvrdje od stene dadoh ti čelo; ne boj ih se, niti se plaši od njih, zato što su dom odmetnički.
kakor demant, trše od skale sem naredil čelo tvoje. Ne boj se jih in ne ustraši se njih obličja, kajti uporna so družina.
Ne bojte ih se dakle; jer nema ništa sakriveno što se neće otkriti, ni tajno što se neće doznati.
Ne bojte se jih torej; kajti nič ni prikritega, kar se ne bo odkrilo, in skrivnega, kar se ne bo zvedelo.
I pristupivši Isus dohvati ih se, i reče: Ustanite, i ne bojte se.
In pristopi Jezus ter se jih dotakne in veli: Vstanite in ne bojte se!
I donošahu k Njemu decu da ih se dotakne; a učenici branjahu onima što ih donošahu.
In prinašali so k njemu otročiče, da bi se jih dotaknil; učenci pa jih okarajo.
Donošahu k Njemu i decu da ih se dotakne; a kad videše učenici, zapretiše im.
Prinašali so pa k njemu tudi otročičke svoje, da bi se jih dotikal; videč pa to, jih karajo učenci.
Ako su nam dakle telesni očevi naši karači, i bojimo ih se, kako da ne slušamo Oca duhova, da živimo?
Dalje, ako smo imeli telesne roditelje, ki so nas strahovali, in smo se jih bali, ali se ne bomo mnogo bolj pokorili Očetu duhov, da bomo živeli?
0.56051683425903s
Preuzmite našu aplikaciju sa rečnim igrama besplatno!
Povežite slova, otkrijte reči i izazovite svoj um na svakom novom nivou. Spremni za avanturu?